Mikrobi poseljujejo vse kotičke našega planeta in so naši nepogrešljivi podnajemniki. V človeškem telesu jih največ prebiva v črevesju, ki je s površino sluznice okoli 250 kvadratnih metrov največji organ človeškega telesa. Poseljuje ga sto tisoč milijard bakterij, mikrobno združbo črevesa, ki predstavlja od 1-2 kg človeške teže, pa sestavlja več kot 500 različnih vrst bakterij. Naše zdravje in počutje sta v veliki meri odvisna prav od njih. Večino predstavljajo ››dobre« bakterije, ki nas ščitijo pred škodljivimi vsiljivci, učijo in vzpodbujajo naš imunski sistem ter nam pomagajo pri razgradnji hrane. S pomočjo različnih snovi in molekul, ki jih izločajo, se lahko bakterije sporazumevajo med seboj pa tudi z našimi celicami. Tako na primer prišepnejo celicam imunskega sistema, kako naj se v različnih situacijah odzovejo. Dokler dobre bakterije prekrivajo površino naših prebavil, na različne načine odganjajo škodljivce. S poseljevanjem površine preprečujejo njihovo pripenjanje, z njimi tekmujejo za hranila, poleg tega pa izločajo snovi, ki jih uničujejo.

Poselitev prebavnega trakta z mikrobi se začne ob rojstvu, ko je novorojenec po bivanju v sterilnem okolju izpostavljen
okolju, bogato poseljenem z mikroorganizmi. Takoj po rojstvu je mikroflora odvisna od načina poroda, bolnišničnih pogojev, mikroflore matere in
okolja, nato pa ima na mikrobno poselitev in sestavo mikrobne populacije največji vpliv prehrana. Dojenje ščiti novorojenca
pred okužbami in bogati dojenčkovo črevesje s koristnimi bakterijami, saj vsebuje naravno mikrofloro. Mleko vsebuje
tudi snovi, ki vzpodbujajo rast koristnih bakterij v črevesu.
Po prvem življenjskem obdobju se črevesna mikroflora dokončno izoblikuje in postane stabilna, spreminjati se začne ponovno v
poznem življenjskem obdobju. Stabilno mikrofloro lahko porušijo neugodni zunanji in notranji dejavniki, kot so okužbe,
zdravila, predvsem antibiotiki, kemoterapije, obsevanja, pa tudi stres, ki je pogosto povezan z nerednim in
neuravnoteženim prehranjevanjem.
|